Organizacijske enote v sestavi

Odsek za zdravje

Zdravje ljudi je celota, na katero vplivajo bivalno in delovno okolje ter biološki, socialni, ekonomski in družbeni dejavniki. Za učinkovito varovanje zdravja in boljšo kvaliteto življenja naših meščank in meščanov skrbimo v Mestni občini Ljubljana (MOL) na podlagi zakonskih obveznosti, pa tudi z dopolnilnimi programi in projekti s področja zdravja. Pri opravljanju strokovnih, upravnih in drugih nalog lokalne skupnosti sodelujemo s četrtnimi skupnostmi, z vladnimi, nevladnimi in znanstvenimi institucijami ter z zainteresirano javnostjo.

Na Odseku za zdravje v skladu z Odlokom o organizaciji in delovnem področju Mestne uprave Mestne občine Ljubljana opravljamo naloge, ki so opredeljene v predpisih s področja zdravstvene dejavnosti, zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja ter lekarniške dejavnosti, za kar porabimo skoraj 90 odstotkov razpoložljivih sredstev.

 

Naloge, ki nam jih narekuje zakonodaja

• Določamo in zagotavljamo mrežo javne zdravstvene službe na primarni ravni, ki vključuje osnovno zdravstveno dejavnost (splošna medicina, šolska medicina, pediatrija, zobozdravstvo odraslih, zobozdravstvo otrok in mladine, ginekologija, fizioterapija, patronaža in nega na domu ter ortodontija) in lekarniško dejavnost.

• Neposredno spremljamo delovanje javnih zavodov Zdravstveni dom Ljubljana in Lekarna Ljubljana, katerih ustanovitelji smo, in koncesionarjev na primarni ravni.

• Vodimo postopke podeljevanja koncesij za osnovno zdravstveno in lekarniško dejavnost.

• Izvajamo postopke za prijavo v obvezno zdravstveno zavarovanje za osebe, ki izpolnjujejo pogoje po 21. točki 15. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in plačujemo premije zanje.

• Zagotavljamo opravljanje mrliško pregledne službe.

  

Osnovno zdravstveno varstvo

Javni zavod Zdravstveni dom Ljubljana je največji javni zdravstveni zavod na primarni ravni v državi. Deluje v 7 enotah in na 11 glavnih lokacijah in je osrednji izvajalec osnovne zdravstvene dejavnosti. Med drugim ima organizirano 24-urno enoto za splošno nujno medicinsko pomoč v Urgentnem bloku Kliničnega centra, izvaja pa tudi nekatere programe specialistične zdravstvene dejavnosti.

V MOL opravlja koncesijsko dejavnost na področju osnovne zdravstvene dejavnosti 119 koncesionarjev.

 

Lekarniška dejavnost

Javni zavod Lekarna Ljubljana deluje na 24 lokacijah v MOL. Zagotavlja celovito preskrbo z zdravili, izdaja zdravila na recept in brez recepta, svetuje o varni uporabi zdravil in izvaja tudi druge dejavnosti, kot so preskrba s pomožnimi zdravilnimi sredstvi, ortopedskimi pripomočki in sredstvi za nego in varovanje zdravja.

V MOL opravlja koncesijsko dejavnost na področju lekarniške dejavnosti 15 koncesionarjev.

MOL si prizadeva, da Zdravstveni dom Ljubljana in Lekarna Ljubljana ohranita in krepita vlogo osrednjih izvajalcev primarne zdravstvene dejavnosti v MOL. Javno mrežo primarne zdravstvene dejavnosti dopolnjujejo zasebni izvajalci s koncesijo. Koncesije v MOL podeljujemo preko javnih razpisov, ki jih objavljamo v Uradnem listu RS in na spletnih straneh MOL.

 

Obvezno zdravstveno zavarovanje za brezposelne meščanke in meščane

Občina zagotavlja vključitev v obvezno zdravstveno zavarovanje za vse tiste državljane Republike Slovenije s stalnim bivališčem v MOL, ki tega nimajo zagotovljenega in izpolnjujejo z zakonom določene pogoje. Tako je trenutno zavarovanih okrog 9.000 meščank in meščanov, za katere MOL mesečno plačuje prispevek.  

Zagotavljanje mrliško pregledne službe

MOL zagotavlja delovanje mrliško pregledne službe, ki obsega zagotovitev mrliških pregledov, sanitarnih obdukcij, odvoz umrlih s kraja nesreče in plačevanje stroškov anonimnih pokopov.

 

Sofinanciranje dopolnilnih programov

MOL poleg zakonskih obveznosti sofinancira izvajanje dopolnilnih programov preko vsakoletnega javnega razpisa. Izbrane programe izvajajo nevladne organizacije in javni zavodi, del sredstev za to pa zagotavlja MOL. V veliki meri so namenjeni mladim in različnim področjem promocije zdravja in zdravega življenjskega sloga.

Ohranjanje in promocija zdravja otrok, mladostnic in mladostnikov
Gre za različne programe, ki spodbujajo skrb otrok, mladostnic in mladostnikov za lastno zdravje s poudarkom na zavedanju pomena higiene, zdrave prehrane, gibanja in za odgovorno vedenje v prometu.

Osveščanje in spodbujanje zdravega odnosa do dovoljenih drog
Programi so namenjeni predvsem mladim in oblikovanju njihovega odnosa do prekomernega uživanja alkohola in tobaka in spoznanju, da dovoljene droge niso obvezen element družabnega življenja mladih, obenem pa prepoznavanju negativnih posledic njihovega (prekomernega) uživanja.

Promocija zdravega načina življenja na področju reproduktivnega zdravja
Veliko družbene skrbi je posvečene otrokom, manj pa mladim staršem, predvsem materam. Vendar se v obdobju nosečnosti in priprav na porod ter po porodu, mlade mamice ter očetje srečujejo s številnimi spremembami v dotedanjem načinu življenja. Le-te prinašajo dvome, občutke nemoči in tudi nekatere nove relacije med partnerjema.

Osveščanje o odgovornem spolnem vedenju in o spolno prenosnih okužbah
Pomen programov na temo odgovornega spolnega vedenja in spolno prenosnih okužb je v tem, da dosegajo tudi populacijo, ki je zaradi svoje spolne usmerjenosti bolj zaprta in se družbeno manj izpostavlja. Gre predvsem za istospolno usmerjene moške, ki se izpostavljajo tveganemu spolnemu vedenju.

Zagovorništvo uporabnikov in uporabnic zdravstvenih storitev
Individualno svetovanje, osveščanje in informiranje ter odpiranje širše javne razprave o pravicah uporabnikov zdravstvenih storitev so v središču programov s tega področja. Namen sofinanciranja je dvig osveščenosti čim širšega kroga uporabnikov pravic v sistemu zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja ter zagotavljanje strokovne pomoči pri reševanju konfliktnih situacij.

Izboljšanje kvalitete zdravstvenega varstva za ranljive skupine
MOL že vrsto let sofinancira programe zdravstvene oskrbe za ljudi, ki nimajo urejenega zdravstvenega zavarovanja (brezdomci, izbrisani, tujci brez urejenega statusa idr.) in za tiste, ki v trenutni duševni stiski nemudoma potrebujejo pomoč .

Sem sodi Ambulanta s posvetovalnico za osebe brez zdravstvenega zavarovanja, ki jo MOL sofinancira vse od začetka delovanja v letu 2002. V ambulanto, ki deluje na naslovu Mislejeva 3, pridejo po pomoč ljudje, ki nimajo urejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja. Poleg zdravniške oskrbe, ki jo nudijo zdravniki prostovoljci, je uporabnikom na voljo tudi pomoč socialne delavke, imajo pa tudi možnost higienske oskrbe.

Tudi delovanje Nočne zobozdravstvene ambulante sodi v nabor programov za izboljšanje kvalitete zdravstvenega varstva, ki so sofinancirani s strani MOL. Nujna zobozdravstvena pomoč je dosegljiva v nočnem času od 21. ure zvečer do 4. ure zjutraj, vse dni v letu, na Metelkovi 9 v enoti ZDL Center. V ambulanti opravljajo samo nujne zobozdravstvene storitve, ki jih za svoje meščanke in meščane financira MOL. Namenjena je vsem tistim meščankam in meščanom Ljubljane, pa tudi občankam in občanom iz drugih krajev in tujcem, ki jih nenadoma v nočnih urah presenetijo zobozdravstvene težave. Storitve Nočne zobozdravstvene ambulante so opredeljene kot nadstandardna dejavnost, za katero uporabnica oz. uporabnik plača participacijo in storitve po samoplačniški ceni. Meščanke in meščani mesta Ljubljane plačajo le participacijo. Otroci ne plačajo participacije. To pomeni, da imajo tisti, ki stalno bivajo v Ljubljani, storitve zastonj, medtem ko tisti iz drugih krajev storitve plačajo. 
 

 

Odsek za socialno varstvo

Strateške usmeritve Mestne občine Ljubljana na področju socialnega varstva za obdobje 2007 do 2011, so oblikovane na osnovi programa župana Zorana Jankovića, državnih in občinskih predpisov ter izsledkov raziskav in evalvacij socialno varstvenih programov, ki jih je v preteklosti sofinancirala Mestna občina Ljubljana. Opredeljene so v Strategiji razvoja socialnega varstva v Mestni občini Ljubljana od 2007 do 2011, ki jo je decembra 2007 sprejel Mestni svet MOL.

Glavnino nalog, ki jih izvajamo na področju socialnega varstva, določata Zakon o socialnem varstvu in Zakon o lokalni samoupravi. Od sredstev, ki jih MOL namenja za področje socialnega varstva, je dve tretjini sredstev namenjenih izvajanju zakonskih obveznosti, ostalo pa sofinanciranju dopolnilnih programov, socialnim transferjem po Odloku o denarni pomoči in kritju dela plač brezposelnim osebam, vključenim v program javnih del.

 

Naloge, ki nam jih narekuje zakon o socialnem varstvu

• Financiranje družinskega pomočnika, pomočnice. Pravica do izbire družinskega pomočnika, pomočnice je namenjena polnoletnim osebam s težko motnjo v duševnem razvoju in težko gibalno oviranim osebam, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb.

• Zagotavljanje in subvencioniranje storitve pomoč družini na domu. Storitev pomoč družini na domu v Ljubljani v okviru javne službe izvajata Zavod za oskrbo na domu Ljubljana in Zavod Pristan. V MOL pomoč na domu subvencioniramo vsem občankam in občanom v višini 70% cene za neposredno oskrbo. Socialno ogroženim pa tudi tisti del za katerega je upravičenec oziroma njegov zavezanec delno ali v celoti oproščen plačila. Pomoč družini na domu obsega socialno oskrbo upravičenca v primeru starosti (nad 65 let), invalidnosti ter v drugih primerih, ko socialna oskrba lahko nadomesti institucionalno varstvo. Socialna oskrba obsega pomoč pri vzdrževanju osebne higiene, gospodinjsko pomoč in pomoč pri ohranjanju socialnih stikov.

• Plačila in doplačila stroškov storitev v zavodih za odrasle (domovi za starejše, posebni socialno varstveni zavodi). Občankam in občanom MOL, ki s svojimi prihodki oz. prihodki zavezancev, zavezank ne zmorejo plačati celotne cene oskrbe, MOL (do)plačuje stroške storitev v zavodih za odrasle. Oskrba se (do)plačuje na osnovi odločbe o oprostitvi plačila storitve institucionalnega varstva, ki jo izda pristojni center za socialno delo. 

 

Sofinanciranje dopolnilnih programov

Poleg izvajanja zakonskih obveznosti namenjamo v Mestni občini Ljubljana posebno skrb tako imenovanim dopolnilnim programom, ki jih izvajajo nevladne organizacije in nekateri javni zavodi. Ti programi temeljijo na neprofitnih načelih, vključujejo raznovrstne oblike prostovoljnega dela in pomembno dopolnjujejo mrežo storitev javne službe.

S podporo, ki jo MOL namenja dopolnilnim programom, želimo vplivati na krepitev kvalitete življenja posameznikov in posameznic, družin in skupin prebivalstva. V ta namen vsako leto izvedemo javni razpis za sofinanciranje socialno varstvenih programov in projektov nevladnih organizacij in javnih zavodov, ki delujejo na območju MOL. Programi, ki jih sofinanciramo so namenjeni ljudem z raznovrstnimi težavami in tistim, ki so zaradi različnih življenjskih okoliščin (vezanih na starost, neugodno družinsko situacijo, tvegana vedenja ipd.) bolj ranljivi oz. ogroženi, in sicer: otroci in mladi, stari, ženske in otroci, ki so žrtve nasilja, ljudje z različnimi oblikami oviranosti, ljudje, ki se srečujejo s tveganji za nastanek revščine in njenimi posledicami, brezdomci in brezdomke, Rominje in Romi, imigrantke in imigranti, ljudje s težavami v duševnem zdravju ter ljudje s težavami zaradi uživanja dovoljenih in nedovoljenih drog in z motnjami hranjenja.

 

Otroci in mladi

Kot posebno občutljiva skupina morajo biti otroci na vseh področjih deležni dodatne zaščite, prilagojene njihovim potrebam. Narašča število otrok, ki so zaradi spremenjenih družbenih in socialnih okoliščin postavljeni pred nove zahteve, tem pa brez pomoči odraslih pogosto niso kos.

V zadnjih 15-ih letih se je na območju mesta Ljubljane razvilo veliko nevladnih organizacij in neformalnih skupin, ki izvajajo zelo različne programe za mlade. Na voljo je mreža informacijskih točk in programov z javnim dostopom do interneta. Vedno več je skupnostnih preventivnih programov in programov svetovanja za mlade in starše, kot so: programi svetovanja in informiranja za otroke, mlade in družine, tabori, delavnice (socialne, ustvarjalne, kuharske in delavnice sproščanja), treningi asertivnosti in socialnih veščin, programi zagovorništva, učno - vzgojna pomoč, projekti proti nasilju med in nad mladimi, program projektnega učenja za mlajše odrasle, ki so izpadli iz sistema rednega šolanja, mladinsko ulično delo, programi za aktivno preživljanje počitnic, programi za materialno in psihosocialno pomoč otrokom in mladim iz socialno ogroženih družin, programi podpore družinam z otroki s posebnimi potrebami.

 

Ženske in otroci, ki so žrtve nasilja

Nasilje nad otroki in ženskami je postalo viden pojav šele konec osemdesetih let prejšnjega stoletja. Razvoj programov in storitev se je odvijal predvsem v ženskih organizacijah, ki so uspele nasilje javno oziroma medijsko in strokovno tematizirati. V zadnjem desetletju se je razvilo večje število programov in projektov, ki učinkoviteje odgovarjajo na potrebe tistih, ki so preživele ali pa še preživljajo nasilje. V podporo tem programom se intenzivno vključuje tudi Mestna občina Ljubljana, ki podpira tako preventivne akcije kot osebne in telefonske svetovalne programe, namenjene žrtvam nasilja.

V zadnjih treh letih so ob naši pomoči začele delovati tri nove varne hiše za ženske in otroke, ki so žrtve nasilja. Od tega je ena namenjena posebej tistim, ki zlorabljajo prepovedane droge, kar je v Sloveniji novost. Še vedno pa smo tudi edina občina, v kateri deluje krizni center za ženske in otroke, ki so žrtve nasilja in je odprt 24 ur na dan vse dni v letu.

V Ljubljani je bilo v zadnjih letih vzpostavljeno učinkovito sistemsko in medresorsko sodelovanje med različnimi institucijami, vključenimi v obravnavo nasilja v družini (policija, tožilstvo, javne in nevladne organizacije). Vpeljani so bili kakovostni izobraževalni programi za strokovnjakinje in strokovnjake različnih služb in mnoge preventivne akcije osveščanja javnosti.

 

Starejši

Pri širitvi mreže domske oskrbe zelo intenzivno sodelujemo z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve. Za institucionalno varstvo, kamor sodijo tudi domovi za starejše občane, je v celoti pristojno ministrstvo. Le-to je bodisi ustanovitelj doma za starejše, ali pa za izvajanje dejavnosti podeli koncesijo. Zelo pomembno je, za katero območje ministrstvo razpiše koncesijo in na pobudo MOL je bil v okviru Javnega razpis za podelitev koncesije za opravljanje institucionalnega varstva v domovih za starejše iz leta 2008 za MOL razpisanih 450 mest, od tega je ena koncesija že podeljena (Črnuče).

Oktobra 2009 je vrata odprl Center starejših Trnovo, v okviru katerega deluje tudi dom za starejše občane. Za opravljanje domske oskrbe je Deos pridobil koncesijio. V centru pa je na voljo še 60 najemnih oskrbovanih stanovanj, ki so v lasti Javnega stanovanjskega sklada MOL. Prav tako na območju Trnova je Karitas ustanovila Dom starejših občanov Janez Krstnik, za katerega je pridobila koncesijo. Sedaj na območju MOL deluje 8 domov za starejše občane s skupno kapaciteto 2.137 postelj. Tako so se kapacitete v letu 2009, v primerjavi z letom poprej, povečale za 221 postelj.

Med nevladnimi organizacijami na področju dela s starejšimi podpiramo tiste programe, ki so usmerjeni v ohranjanje aktivnosti in socialne vključenosti starejših Ljubljančank in Ljubljančanov. V letih 2006 do 2010 je vrata odprlo šest novih dnevnih centrov za starejše. Tako sedaj MOL sofinancira delovanje sedmih: trije delujejo v okviru Mestne zveze upokojencev Ljubljana na lokacijah: Povšetova, Puhova in Gosposvetska, v Šiški deluje dnevni center pod okriljem doma za starejše občane, prav tako v Fužinah, na območju Most deluje dnevni center pod okriljem Zavoda Papilot, na območju Viča pa je center namenjen gluhim in naglušnim.

Leta 2008 smo izdali brošuro z naslovom Zdravo staranje - Izziv za Mestno občino Ljubljana, leta 2010 pa tudi zloženko z informacijami o organizacijah in storitvah, ki se za satrejše izvajajo v Mestni občini Ljubljana.

31. maja 2010 je Mestni svet MOL sprejel Poročilo o aktivnostih MOL za starejše v obdobju 2006 – 2009, ki ga je pripravila Mestna uprava.

 

Ljudje z različnimi oblikami oviranosti

Področje oviranosti je sicer deležno posebne pozornosti v družbi. Ljudje z različnimi oblikami oviranosti se združujejo v večjem številu nevladnih organizacij, ki imajo v našem okolju že dolgo tradicijo. Večino organizacij financira Fundacija za financiranje invalidskih in humanitranih organizacij (FIHO), pri čemer je manj sredstev namenjenih za delovanje lokalnih organizacij. V začetku devetdesetih let je nastalo tudi nekaj novih organizacij z nekoliko drugačnimi in inovativnimi pogledi na oviranosti (hendikep), kar se odraža tudi v spremenjenih teoretskih in strokovnih izhodiščih. Pri obravnavi oseb z oviranostmi je v ospredju zagotavljanje pogojev za njihovo neodvisno življenje in spoštovanje pravic do vsakdanjega življenja pod enakimi pogoji, kot ga živijo ljudje brez oviranosti (npr. zagotavljanje dostopnosti grajenega okolja, informacij in prevozov).

Na pobudo Društva invalidov Ljubljana Center je župan Zoran Janković februarja 2007 sprejel predlog, da se Mestna občina Ljubljana vključi v projekt za pridobitev listine »Občina po meri invalidov«, ki jo podeljuje Zveza delovnih invalidov Slovenije. Namen pridobitve omenjene listine je polna vključenost oseb z različnimi oblikami oviranostmi v vse vidike življenja v mestu. Projekt je  predvidel velike spremembe v našem mestu (npr. odstranitev arhitekturnih in komunikacijskih ovir, bogatitev dejavnosti in zadovoljitev različnih potreb in interesov oseb z oviranostmi, krepitev sodelovanja vseh invalidskih organizacij na lokalni ravni z drugimi službami na lokalnem nivoju, itd.).

Ker je Mestna občina Ljubljana izpolnila vse pogoje in zahteve, ki so bile potrebne za kandidiranje na razpisu Zveze delovnih invalidov Slovenije, je bila uvrščena med kandidatke za pridobitev listine. Zaradi aktivnega sodelovanja in uresničevanja ciljev iz projekta ter tako izpolnjevanja vseh pogojev, je Mestna občina Ljubljana 5. decembra prejela listino »Občina po meri invalidov za leto 2009.«

Po uspešno zaključenem projektu smo maja 2010 izdali brošuro Ljubljana občina po meri invalidov - odpravljamo ovire, v kateri smo povzeli aktivnosti, ki smo jih v MOL izvedli z namenom pridobitve listine in objavili prispevke nekaterih Ljubljančank in Ljubljančanov, ki so tako ali drugače aktivni na področju oviranosti. Uvod župana Zoraba Jankovića v brošuri je zapisan tudi v Braillovi pisavi.

 

Ljudje, ki se srečujejo s tveganji za nastanek revščine in njenimi posledicami

Socialno šibkejšim občanom in občankam, na osnovi Odloka o denarni pomoči, iz mestnega proračuna, zagotavljamo sredstva za denarne pomoči. Upravičenci in upravičenke do denarne pomoči MOL so osebe s stalnim prebivališčem v MOL, ki so brez lastnega dohodka ali z lastnim dohodkom do 30% presegajo minimalni dohodek za posameznega družinskega člana po Zakonu o socialnem varstvu. Na centrih za socialno delo v Ljubljani se vodi postopek za pridobitev denarne pomoči. V skladu z odlokom se denarna pomoč dodeli za:

• delno kritje stroškov ob začetku novega šolskega leta za otroke v osnovni in srednji šoli,
• šolo v naravi,
• letovanje/ zimovanje osnovnošolcem,
• kosila za otroke v osnovni in srednji šoli, kjer je organizirana prehrana,
• premostitev trenutne materialne ogroženosti,
• kritje stroškov kosil osebam starejšim od 65 let,
• pomoč ob rojstvu otroka.

K izboljšanju socialnega položaja občank in občanov pripomorejo tudi programi nevladnih organizacij, ki jih MOL sofinancira preko vsakoletnih javnih razpisov.

Vsebina teh programov je zelo raznolika: od zagotavljanja materialne pomoči (npr. paketi z živili, higienskimi pripomočki, oblačili in obutvijo, ozimnico, otroško hrano in opremo za dojenčke, šolskimi potrebščinami), do izvajanja psihosocialne pomoči (pogovori, svetovanja, informiranje, zagovorništvo), organizacije počitnic in letovanj za otroke in družine.

 

Brezdomke in brezdomci

V zadnjih dveh desetletjih se pojav brezdomstva po svetu (in tudi pri nas) povečuje. Povezan je s socialno izključenostjo in predstavlja skrajno obliko kopičenja izključenosti na različnih področjih. Brezdomstvo je najpogosteje posledica izključenosti iz mrež zaposlovanja, izobraževanja, zdravstvene oskrbe, sistema informacij in seveda nastanitvenih možnosti, predvsem pa pomanjkanja socialnih mrež, ki bi lahko nadomestile nezadosten dostop do družbenih virov.

Trenutno v MOL sofinanciramo štiri zavetišča za brezdomce oz. programe nastanitvene podpore brezdomnim ljudem.

V okviru Centra za socialno delo Ljubljana Center na Poljanski cesti deluje zavetišče, ki je sestavljeno iz dveh enot. V njem je prostora za 46 ljudi, v primeru povečanih potreb pa zagotovijo še nekaj dodatnih zasilnih ležišč.

Ciljno usmerjeno je delovanje  zavetišče za brezdomne uživalce prepovedanih drog. Nosilec programa je Društvo Altra. V zavetišču je na voljo 12 postelj.

Od leta 2008 sofinanciramo program Individualizirane in celovite nastanitvene podpore brezdomnim ljudem (resettlement) Društva Kralji ulice. Program obsega vzpostavljanje novih nastanitvenih možnosti (poleg samega stanovanja je zagotovljena tudi strokovna psihosocialna podpora) ter pripravo ljudi za prehod iz bivanja na cesti v stanovanja. V program je vključenih 12 -15 uporabnikov in uporabnic in se izvaja v petih stanovanjih.

V letu 2009 so z izvedbo programa Zavetišče za brezdomce pričeli v Društvu prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote, ki v Plečnikovem podhodu zagotavlja prenočišče za 7 oseb.

Skupno je trenutno v zavetiščih za brezdomke in brezdomce, ki jih sofinancira MOL, na voljo 80 - 100 ležišč.

 Poleg možnosti prenočevanja v omenjenih zavetiščih, so različne oblike prenočišč na voljo tudi v drugih zasebnih, predvsem cerkvenih, organizacijah.

V Ljubljani so poleg programov zavetišč,brezdomkam in brezdomcem namenjeni tudi nekateri drugi programi, ki spodbujajo njihovo vključevanje in udeležbo v družbenem življenju. Znana je na primer revija Kralji ulice, ki izhaja v okviru inovativnega projekta Društva Kralji ulice. Z ustvarjanjem revije, ki javnost seznanja z različnimi vidiki brezdomske problematike iz perspektive samih brezdomk in brezdomcev, je slednjim omogočena dragocena izkušnja vključevanja v javno življenje (sami pišejo oz. pripravljajo prispevke in prodajajo revijo na terenu).

 

Rominje in Romi

Romi in Romkinje do sedaj niso bili deležni posebne pozornosti, čeprav živijo v slabih bivanjskih pogojih. Poleg stanovanjske in zaposlitvene problematika je ena od težav, s katerimi se srečujejo, jezikovne narave, saj slovenščina ni njihov materni jezik in se z njim v domačem okolju ne srečujejo. S tem problemom se prvič resno soočijo otroci ob vstopu v osnovno šolo, veliko oviro pa predstvlja pri nadaljnjem izobraževanju in zaposlovanju. Na to opozarjajo predvsem nevladne organizacije, ki izvajajo programe za romske otroke. Žal o romski populaciji v Ljubljani ni na voljo zadosti podatkov in informacij, zato smo naročili raziskavo "Romi v Ljubljani - različnost perspektiv", ki jo je izvedel Mirovni inštitut v partnerstvu s Fakulteto za socialno delo in je bila zaključena konec leta 2008.

Dejavnosti za otroke in mlade v romskem naselju zajemajo ulično delo in animacijo, športne aktivnosti, skupinske igre, oglede predstav, razstav, prireditev, kreativne delavnice (lutke, fotografija in film, glasbeni inštrumenti, glineni izdelki, vrtičkanje), interaktivne medkulturne igre, učno pomoč in ločene aktivnosti za mlade mamice (večinoma mladostnice), v času, ko so otroci vključeni v aktivnosti. Programi so namenjeni tudi integraciji odraslih Romov in Romkinj v širše družbeno okolje z učenjem slovenskega jezika, medkulturnim učenjem, s seznanjanjem z možnostmi izobraževanja in zaposlovanja, z računalniškim opismenjevanjem in z možnostmi kreativnega preživljanja prostega časa.

 

Imigrantke in imigranti

Imigracije so proces, s katerim se soočajo povsod po svetu. Vse več ljudi iz revnih predelov sveta vidi izhod v iskanju dela in boljšega preživetja zase in za svoje družine v bogatejših predelih sveta. Vzrok preseljevanja so pogosto tudi politična preganjanja in vojne. Glavna mesta vseh delov razvitejšega sveta so postala multikulturna središča, kjer se srečujejo različne kulture in navade. Nekatera mesta se na novo situacijo prilagajajo hitreje, druga imajo pri tem večje težave. Dejstvo je, da se pojavu imigracij ne moremo izogniti, sploh pa ne z zapiranjem, preganjanjem in kriminaliziranjem ljudi, ki zaradi revščine in politične ogroženosti iščejo nova okolja in možnosti preživetja.

S povečanim številom imigrantov in imigrantk se srečuje tudi Ljubljana, ki počasi postaja multikulturno mesto in se tudi tako približuje podobi drugih evropskih prestolnic. Nekateri imigranti in imigrantke se v glavnem mestu dobro znajdejo in se brez težav vključijo v vsakdanje življenje. Drugi pa so, nasprotno, bolj odvisni od posebne skrbi in gostoljubja. Nevladne organizacije zanje že dlje časa izvajajo različne dejavnosti in programe, ki jih finančno podpira tudi MOL. Psihosocialna skrb in druge dejavnosti so v tem okviru namenjene otrokom brez spremstva, otrokom in odraslim prosilcem oz. prosilkam za azil ter otrokom in odraslim beguncem oz. begunkam na območju Ljubljane. Zajemajo individualno svetovanje, izvajanje skrbništva za posebni primer mladoletnim prosilcem in prosilkam za azil brez spremstva v postopku pridobivanja azila in za mladoletne begunce in begunke brez spremstva, kreativne delavnice, učno pomoč, socialne in didaktične igre, igre za izboljšanje motorike, spodbujanje asertivnosti, športne aktivnosti, oglede razstav, predstav, prireditev, ipd.

 

Ljudje s težavami v duševnem zdravju

Nekateri podatki kažejo, da število oseb s težavami v duševnem zdravju raste, kar psihiatrična stroka pripisuje predvsem družbenim spremembam, ki povečujejo tveganja. S slednjimi se ljudje vse težje soočajo, kar je tudi poglaviten razlog za socialno izključenost. Teorija pravi, da je revščina eden od pomembnih virov duševnih težav. Po drugi strani pa je za Evropo značilno, da se ljudje s psihiatričnimi izkušnjami povezujejo v gibanja, ki zahtevajo pravice do bivanja v skupnosti in se upirajo institucionalizaciji oziroma hospitalizaciji. Ta proces je značilen tudi za Slovenijo, kjer so uporabniška gibanja nastala že sredi devetdesetih let in so vplivala tudi na spremembe znotraj socialnega varstva. Pomembno je postalo skupnostno delo.

V MOL se je pod temi vplivi v zadnjem desetletju razvilo večje število skupnostnih programov, ki jih zagotavljajo večinoma nevladne organizacije in v njihovem okviru ponujajo individualno načrtovanje za samostojno življenje, skupine za samopomoč, dnevne in drop-in centre, dejavnosti za širjenje socialne mreže in aktivnega preživljanja prostega časa, telefonsko in osebno svetovanje in informiranje, zagovorništvo in samozagovorništvo ter stanovanjske skupine.

MOL podpira tudi programe stanovanjskih skupin za osebe s težavami v duševnem zdravju, ki predstavljajo pomemben del skupnostnih služb. Njihov cilj je posameznicam in posameznikom omogočiti prehod v samostojno življenje ter jim s strokovno podporo omogočiti večjo kakovost življenja in boljšo vključenost v socialno okolje. Čeprav stanovanjske skupine v MOL delujejo že več kot deset let, je sofinanciranje bivanja oseb v stanovanjskih skupinah še vedno sistemsko neurejeno.

 

Ljudje s težavami zaradi uživanja dovoljenih in nedovoljenih drog in z motnjami hranjenja

V Ljubljani podpiramo različne socialno varstvene programe, namenjene osebam s težavami zaradi uživanja nedovoljenih drog, alkohola in z motnjami hranjenja. Programi so namenjeni tako aktivnim uporabnicam in uporabnikom drog kot tudi tistim, ki so se že odločili za zdravljenje oz. abstinenco. To so predvsem terapevtske skupnosti, programi za reintegracijo oseb, ki so bile vključene v programe odvajanja oz. zdravljenja in abstinirajo, programi psihosocialnega urejanja, programi podpore ob zaposlovanju in šolanju, terapije za družine, programi svetovanja in informiranja, dnevni centri in terensko delo (z možnostjo zamenjave pribora za injiciranje).

V okviru programov s področja nedovoljenih drog je aktivnih večje število skupin za samopomoč, močna pa je tudi samoorganizacija ljudi, ki so imeli oziroma imajo težave z zasvojenostjo in njihovih svojcev. V okviru teh aktivnosti poteka izmenjava in posredovanje izkušenj z zasvojenostjo in/ ali opuščanja škodljive rabe drog ter izkušenj s programi pomoči oziroma zdravljenja.

V zadnjem obdobju se je vse bolj izoblikovala tudi potreba po širitvi mreže programov s področja motenj hranjenja, ki vključujejo strokovno individualno in skupinsko terapevtsko pomoč, ustvarjalne in tematske delavnice, seminarje, skupine za samopomoč in podporne skupine.

Poleg teh so zelo aktualni tudi programi, namenjeni preprečevanju škodljive rabe alkohola (predvsem) med mladimi (na primer prireditve, na katerih se vzpodbuja zabava brez alkohola, osveščanje). Čeprav je zloraba alkohola v naši družbi zelo razširjena, so se dejavnosti in dogodki za osveščanje in vzpodbujanje zdravega odnosa do tako imenovanih dovoljenih drog šele začeli uveljavljati in vzbujati javno pozornost.